PRAVILA V DOJUPRAVILA V DOJU

Ko pridemo v dōjō se poklonimo shōmen (slika in kamiza). Čevlje pustimo v slačilnici in obujemo copate oziroma zori (japonke), ki so namenjene samo nošenju v dōjō. Preden stopimo na tatami, pustimo zori ob robu tatami-ja, obrnjene v smeri odhoda (sprednji del je usmerjen od tatami). Poklon je japonski tradicionalni način izkazovanja spoštovanja, priznanja in zahvale. Poklon izvedemo iz stoječega položaja (ritsurei) na tatami, tako da se zgornji del telesa nagne naprej za 45 stopinj. Priklon za 45 stopinj imenujemo saikeirei. V nekaterih dōjō izvedemo priklon tudi v seiza (kleče) na tatami.

 
Priklonimo se ko:
– ko vstopimo in izstopimo iz dōjō naredimo ritsurei,
– proti shōmen preden stopimo na tatami in preden z njega odidemo,
– pred in po koncu vadbe s partnerjem,
– kadar se obrnemo k sensei po nasvet, pomoč, itn..
 
Pred vstopom na tatami:
– sezujemo zori,
– priklonimo se proti shōmen preden stopimo na tatami,
– mirno se usedemo v seizo ali se počasi ogrejemo in raztegnemo pred začetkom treninga,
– trening se začne, ko sensei stopi na tatami.
 
Prihod na trening:
– na trening pridemo vsaj 5 – bolje 15 – min pred pričetkom.
 
Ob začetku treninga:
– sensei in učenci sedijo v tišini v seizo z obrazom proti kamiza,
– učenci se usedejo na enako razdaljo (pol tatami) v isti ravni črti,
– sledi tradicionalni priklon: dva poklona, dva ploska in nato še en poklon, sensei se obrne proti učencem in reče: »Onegaishimasu!« in učenci mu enako odgovorijo. Dolžnost učencev je, da se časovno uskladijo s sensei.
 
Če zamudimo na trening:
– sedemo v seizo na rob tatami in počakamo, da nas sensei povabi na tatami,
– priklonimo se sensei in se pridružimo ostalim učencem.
 
Ko smo ukein pomagamo demonstrirati tehniko:
– če nas sensei zaprosi (s priklonom ali »dōzo/onegaishimasu«), da bomo uke pri prikazu tehnike, se priklonimo, vstanemo in gremo k njemu ter ga pozdravimo s priklonom in »Onegaishimasu!«.
 
Ko smo ukein sensei preneha s poučevanjem:
– usedemo se v seizo z obrazom obrnjenim proti sensei s hrbtom proti bočnim zidom, nikoli proti kamiza. Naša vloga uke je končana, kot nas sensei »odpusti« s priklonom. Vrnemo priklon in se hitro vrnemo na svoje mesto.
 
Ko delamo z orožjem:
– sedimo, naj bo orožje vedno na naši levi strani,
– delamo s ken (meč) ali tanto (bodalo) in sedimo, potem naj bo rezilo obrnjeno navzven,
– doma, v družbi ali v manj tradicionalnem dōjō, orožje postavljamo z rezilom navznoter (proti sebi) in ali navzdol. Če rezilo obrnemo navzven (od nas), je to žalitev in grožnja za nasproti sedeče.
 
Ko se postavljamo:
– se priklonimo parterju in rečemo:»Onegaishimasu!«. S tem povemo, da bi želeli z njim vaditi,
– bo partner sprejel tvoj poziv z: »Onegaishimasu!«,
– pri vadbi izmenjujemo vlogi uke in nage,
– vadimo samo tehniko, ki jo je pokazal sensei,
– pazimo na svojega partnerja, ker se vloge (uke, nage) lahko hitro menjavajo.
 
Partnerja menjamo:
– pri vsaki novi tehniki, razen če ni bilo povedano drugače,
 
Ko signaliziramo bolečino ali nelagodje:
– signaliziramo, tako da z roko udarimo po tatami ali po telesu. Če rok nimamo svobodnih, udarimo z nogo.
– po tem signalu mora nage takoj zmanjšati pritisk,
– aikido tehnike so zamišljene tako, da partnerja ne poškodujemo, ga pa nadzorujemo.
 
Kako preprečiti padec, če si nage:
– Po metu parterja ostanimo pokonci in v ravnotežju,
 
Kako se izogniti padcu, če smo uke:
– ko začutimo, da izgubljamo ravnotežje, raje naredimo ukemi (padec), kot pa da poskušamo ostati stabilni ali da se upiramo in kontriramo,
– kadar izvajamo ushiro ukemi (padec nazaj), poskusimo z nage čim dlje zadržati stik; spustimo se na nogo blizu njega.
 
Ko pride do poškodbe:
– povij in zaščitimo si del telesa, ki je poškodovan,
– o poškodbi obvestimo sensei,
– če krvavimo, prosimo sensei, če lahko zapustimo tatami.
– če je potrebno pokličemo tudi prvo pomoč.
 
Ko gremo s tatami med treningom:
– če želimo zapustiti tatami, prosimo sensei za dovoljenje. Poklonimo se preden ga zapustimo.
– ko se vračamo na tatami, počakajmo da nas sensei povabi, da se ponovno pridružimo. Ponovno se priklonimo s shomen.
– med treningom ne izgubljajmo časa s pogovarjanjem. Čas treninga je dragocen, izkoristimo ga.
 
Ko je konec treninga:
– sensei se skupaj z učenci usede pred kam kamiza v seiza,
– sledi enak priklon kot na začetku treninga. Sensei reče: »Domō arigatō gozaimashita!« Učenci mu enako odgovorijo.
 
Po koncu treninga:
– ko zapuščamo tatami, se še enkrat priklonimo kamiza,
– pomagajmo pri čiščenju dōjō ali pospravljanju opreme,
– poklonimo se še enkrat preden gremo iz dōjō.
 
O Aikido duhu:
– pomembno je, da spoštujemo uk in filozofijo ustanovitelja in način na katerega sensei ali inštruktor prenaša to znanje,
– naša dolžnost in dolžnost vsakega aikido učenca je, da ne uporablja aikido tehnik, da bi poškodovali drugo osebo ali da svoje znanje uporabljali brez potrebe, ampak da s svojim znanjem pozitivno vplivamo na svojo okolico,
– na trening moramo priti vsaj 5—bolje 15— minut pred začetkom, da se lahko v miru pripravimo na trening,
– vedno se priklonimo, ko vstopamo na tatami ali iz njega (velja za vse dōjō ne glede na tip borilne veščine),
– nekaj minut pred začetkom formalnega treninga se moramo usesti v seiza,
– trening se začenja in končuje s formalnim pozdravom. Pomembno je, da ne zamujamo in sodelujemo pri pozdravu. Če vendarle zamudimo, moramo počakati v seiza, dokler nas sensei ne povabi na trening. Poklonimo se v seiza.
– zelo pomembno je, da ne motimo treninga,
– ne govorimo ali hodimo okoli, ko sensei razlaga tehniko,
– spoštujemo ljudi, ki imajo več izkušenj od nas. Nikoli ne začenjamo polemike okoli tehnike,
– nikoli ne dajemo svojih idej o tem, kako bi tehnika morala izgledati, ampak za nasvet vprašajte sensei,
– na tatami sedimo v seiza, ali pa v turiškem sedu. Nikoli ne sedimo iztegnjenih nog (še posebej ne s stopali proti kamiza), ali ne naslanjamo na zid ali ležimo (razne, če je to del tehnike),
– med treningom, ko sensei razlaga tehniko, sedimo tiho in pozorno opazujemo. Ko je razlaga končana se priklonimo sensei, nato pa partnerju in začnite vaditi,
– v tradicionalni japonski kulturi je navada in dolžnost, da uke skuša razumeti kaj je hotel sensei povedati (ni dolžnost sensei, da se »trudi« razložiti, da bi uke razumeli),
– ko se zaslišimo signal za konec vadbe, takoj prenehajmo in čim prej zavzemimo položaj v vrsti,
– če moramo vprašati sensei, pridemo k njemu, se mu spoštljivo priklonimo in počakajmo, da pride k nam (stoječi priklon je dovoljen),
– če tehniko že poznamo, lahko pomagate partnerju skozi tehniko.
– če nisem yūdansha, ne pokušajmo svojega partnerja popravljati ali mu dajati napotke (kako je prav!),
– ogrlice in prstane moramo pred pričetkom treninga pusti v garderobi, enako velja za ročne ure in mobilne telefone. Prav tako ne smemo žvečiti žvečilnih gumijev ali bonbonov zaradi lastne varnosti (možnost zadušitve), pogovor med treningom moramo zmanjšati na minimum,
– keikogi (kimono) moramo imeti urejen in čist. Nohte na rokah in nogah moramo imeti porezane in negovane, da se izognemo poškodbam,
– vzdržujte telesno in ustno higieno.,
– nikoli ne uporabljajte tujega orožja (ken, jō ali tanto) brez vednosti lastnika,
– dolžnost vsake osebe je da sodeluje v ustvarjanju pozitivne atmosfere, harmonije in medsebojnega spoštovanja v dōjō,
– pred vstopom v dōjō ugasnimo mobilne telefone,
– najstrožje je prepovedan prihod na trening pod vplivom kakršnihkoli opojnih substanc.