O´Sensei MORIHEI UESHIBAO´Sensei MORIHEI UESHIBA
Rodil se je 14. Decembra 1883 v mestu Tanabe, v prefekturi Wakayama.
Kot najmlajši od petih otrok Yoroku in Yuki je bil napram ostalim priviligiran. Oče je bil bogat kmet, ki je prav tako trgoval z lesom in ribami ter bil politično aktiven. Ueshiba je bil šibak, bolan otrok. V otroških letih, ga je oče vzpodujal k sumu in plavanju ter ga zabaval z zgodbami njegovega pradedka, ki je bil v svojih časih pomemben samuraj. Ueshiba je začutil potrebo po takšni moči, ko je bil njegov oče napaden s strani političnih nasprotnikov.
Ueshiba je študiral več borilnih veščin vendar v nobeni od teh ni treniral intenzivno, tudi v Yagyu Shingan-ryu občasno zaradi službe v vojski ne. Kratko obdobje je leta 1901 v Tokyu treniral Tenjin Shin’yo-ryu jujutsu pri Tozawi Tokusaburo. Od 1903 do 1908 je treniral Goto-ha Yagyu-ryu pri Nakai Masakatsu in judo pri Kiyoichi Takagi leta 1911.
Šele leta 1912 je po selitvi na severni del otoka Hokkaido začel trenirati Daito-ryu aiki-jujutsu pri trenerju Takedi Sokaku.
Takeda Sokaku
Na tehnični učni načrt aikida je brez dvoma imel največji vpliv Takeda Sokaku in borilna veščina Daito-ryu aiki-jujutsu. Kljub nepriznavanju s strani nekaterih zapisi potrjujejo, da je Ueshiba preživel veliko časa v Daito-ryu med leti 1915 in 1937. V tem obdobju je s strani Takede prejel večino pomembnih priznanj, med drugimi tudi Hiden Mokuroko, Hiden Ogi in Goshin’yo te. Prejel je tudi licenco za učitelja. V letu 1922 je prejel kyoju dairi priznanje. Prav tako je prejel Kashima Shinden Jikishinkage-ryu mečevalsko priznanje s strani Takede. Ueshiba je po vsem tem postal predstavnik Daito-ryu, potoval s Takedo kot pomočnik.
Brez dvoma imajo osnovne tehnike aikida osnovo iz Daito-ryu učnega načrta. Zmešnjava nastaja, ker imajo tehnike v aikidu in Daito-ryu različna imena. Del razlogov za to je v dejstvu, da je Takeda dodal precej terminov po obdobje v katerem je pri njem treniral Ueshiba. Tako so npr. ikkajo, nikkajo, sankajo uporabljane v obeh borilnih veščinah, vendar so se v aikidu kasneje preimenovale v ikkyo, nikkyo, sankyo.
Od aiki-jujutsa do aikida
V začetnih letih njegovega poučevanja med leti 1920 in 1935, je Ueshiba učil aiki-jujutsu, ki se ga je naučil s strani Takede. Njegovi začetni učni zapiski pričajo o aiki-jujutsu, med drugim pa je znano tudi, da je Ueshiba učil enega kasneje najvišje rangiranih v Daito-ryu sistemu in sicer Takumo Hisa.
Začetna oblika treningov pod Ueshibo je bila zaznamovana z uporabo udarcev v vitalne točke telesa (atemi), večjem skupnem učnem načrtu in poudarjeni uporabi orožja. Te metodo so ohranjene v učenjih njegovih zgodnjih učencev (Kenji Tomiki, Noriaki Inoue, Minoru Mochizuki, Gozo Shioda.
Ko se je Ueshiba ločil od Takede je začel vnašat spremembe v veščino. Te spremembe so vidne iz nazivov, ki jih je uporabljal za svojo borilno veščino. Najprej je bila poimenovana aiki-jujutsu, potem Ueshiba-ryu, Asahi-ryu, Aiki-budo in končno Aikido.
S staranjem so se večale njegove tako tehnične kot spiritualne sposobnosti in prav tako je njegova veščina postajala mehkejša in s poudarjenim gibanjem. Tehnike z udarci so postale manj pomembne in uradni učni načrt je postal enostavnejši. Velik poudarek je dajal kokyu-nage oz. metov z dihanjem, ki so mehki in uporabljajo gibanje nasprotnika proti njim samim.
Onisaburo Deguchi in omoto-kyo religija
Ko je Ueshiba zapustil Hokkaido je padel pod vpliv Onisabura Deguchija, duhovnega vodje Omoto-kyo religije. Ta navezava je močno vplivala na predstavitev Ueshibe politični eliti. Ueshibin dojo v mestu Ayabe je bil namenjen za trening članov Omoto-kyo religije. Vpleten je bil tudi v prvi incident religije, ki je imela namen utopično ustanoviti kolonijo v Mongoliji. Kljub temu, da se je Ueshiba kasneje distanciral vpliva religije na veščino ni mogoče prezreti.
Pravo rojstvo aikida je prišlo kot rezultat treh primerov Ueshibinega razsvetljenja.
Prvi se je zgodil leta 1925, ko je Ueshiba premagal oficirja, ki ga je napadel z bokken-om in ga premagal brez da bi ga poškodoval. Po tem dogodku je Ueshiba v svojem vrtu doživel razsvetljenje.
Drugi se je zgodil leta 1940, ko je izvajal misogi in je v trenutku pozabil vse tehnike, ki se jih je kdaj učil. Tehnike njegovih učiteljev so postale popolnoma nove. Zdaj so postale vozila za kultivacijo življenja, znanja in ne tiste, ki »mečejo« ljudi.
Tretji se je zgodil leta 1942 med najhujškim vojskovanjem druge svetovne vojne, ko je imel vizijo »velikega duha miru«.
V letu 1927 se je Ueshiba preselil v Tokyo, kjer je izgradil svoj prvi dojo, ki obstaja še sedaj in se imenu Aikikai hombu dojo. Med let i 1940 in 1942 je večkrat obiskal Manchukuo, kjer je učil svojo borilno veščino.
Leta 1942 zapusti Tokyo in se preseli v vas Iwama v Ibaraki prefekturi, kjer je izraz AIKIDO bil tudi prvič uporabljen. Tam je izgradil Aiki Shuren Dojo, znan tudi kot Iwama dojo (v tem doju je poučeval njegov najzvestejši učenec Morihiro Saito od leta 1969 do svoje smrti leta 2002).
Obdobje, ki ga je Ueshiba preživel v Iwami vse do svoje smrti je bilo ključno pri razvoju aikida. Tam je razvil po njegovih besedah koncept borilne veščine, kot bi naj bila in sicer je to poimenoval Takemusu Aiki. Gre za aikido, s katerim je mogoče harmonizirati vsa živa bitja, izvajanje tehnik pa je spontano.
Iwama je postala meka za številne aikidoke iz vsega sveta, ki so se hoteli učiti na način kot je učil sam ustanovitelj.
Leta 1969 je zbolel za rakom in nenadoma umrl 26. aprila 1969.